Sobota je in zelo zgodaj zjutraj, ko še vsi spijo v tem deževnem jutru. Poslušam dežne kaplje in odločil sem se za tale kratek zapis:
Včeraj zvečer sem (od daleč) videl »enega od krivcev« za najtežjo stvar, ki se je meni oziroma moji družini zgodila v življenju. Danes pa se že sprašujem kdo ali kaj je krivec in – kdo žrtev; za kaj je nekdo kriv in na kak način…Sprašujem se o stvareh, ki so se mi še pred pol leta zdele kristalno jasne in logične.
Letos sem prišel do spoznanja, da se moram spremeniti in to korenito. V to sem bil praktično prisiljen. Če se ne bom, bom ostal podoben nadležni, stari muhi, ki se z vso silo zaletava v steklene stene in ki sploh ne razume kaj dela narobe in zakaj.
Potem sem pred nekaj meseci odkril, da obstaja sedenje oziroma zen. Od daleč sem slišal zanj že prej. Tokrat pa me je pritegnilo. In to mene, ki sem vedno prisegal na to, da je življenje enako gibanju, premikanju, tekanju ali vsaj hitri hoji. S tem, ko sem se usedel in ustavil, se je zgodil tovrstno največji preobrat v mojem življenju doslej. Če bi bilo to v najstniških ali študentskih letih, bi še razumel. V začetku resnično nisem vedel, ali je še pravi čas za to.
Pred leti sem iskal pomoč, ker sem imel občasno stanje »prazne glave«. To je bil moj izraz za dneve stanja, ko sem se počutil prazno – brez misli in razmišljanja. V tistem »normalnem obdobju« sem vedno počel vsaj dve ali več zadev naenkrat. Vse sem opravil hitro, učinkovito in produktivno… Teh dni »prazne glave« sem se tako bal, da sem poiskal tudi strokovno pomoč. Hotel sem se seveda boriti proti temu. Danes lahko rečem, da se prostovoljno vračam v to praznino v glavi. Ugotavljam, da je res, kar mi je davno, pred leti rekel terapevt, ki, kot sem pred kratkim izvedel, tudi sam prakticira zazen: »Ne moreš se boriti proti temu, kar je tvoje; sprejmi to in zadeva se bo razrešila sama po sebi.«
Kljub temu, da nisem (toliko) nestrpen in da vem, da se mi nikamor ne mudi, ugotavljam, da se počasi res nekaj spreminja. Ali je res pravi čas za to spremembo ali ne? Dušan mi je rekel: »Vedno je pravi čas!«
Vedno bolj sem prepričan, da je to res.
En krasen dan želim, M.
No Comments