Eden izmed temeljev budizma je spoznanje, da je v vsakem človeku budovska narava, le da tega vsakdo še ni prepoznal oziroma zaživel. Tudi drugje omenjajo, da je v vsakem človeku božja iskra, božansko… Ampak kaj to v resnici pomeni?
Zavedanje, da sem, da obstajam, to znanje (bodha) je ta budovska narava, ta božja iskra. Kajti prav to znanje, to zavedanje, brez kakršnihkoli drugih konceptov ali predstav je pot, ki vodi k spoznanju človekove resnične narave, ki je nekaj, kar je nemogoče opisati in tudi razumeti, ker je izza uma. Da bi doumel to pot k svoji resnični naravi, moraš odvreči vse, kar poznaš ali misliš da si – ti in svet… Načinov, kako to doseči je več, eden izmed njih je tudi predana molitev (bhakti). Najbolj enostavno (in hkrati najtežje) pa je popolnoma zaupati tej modrosti in preprosto poskusiti: s popolnim zavedanjem ”jaz sem” se potopiti v ta ”jaz sem”. Ko se to zgodi, se prično odpirati vrata neopisljivega… Zagotovo.
No Comments